BEOGRAD in SRBSKI SAMOSTANI

Po zajtrku na Dedinju obiščemo palači kraljevske dinastije Karadžordžević: Kraljevski in Beli dvor, ter dvorno kapelo. Kraljevski dvor je začel leta 1924 graditi jugoslovanski kralj Aleksander Karadžordžević za svojo poletno rezidenco. Kasneje se je za svoje tri sinove odločil zgraditi še Beli dvor, vendar pa ga zaradi prezgodnje smrti (atentat v Marseillu 1934) ni dočakal – palačo je dokončal njegov bratranec, regent Pavle. Leta 1945 je kraljevski kompleks na Dedinju prešel v roke nove Jugoslavije in dvori so postali ena izmed mnogih Titovih rezidenc. Šele leta 2002 so bili vrnjeni kraljevi družini in danes tukaj živi vnuk kralja Aleksandra – kronski princ oz. prestolonaslednik Aleksander II. z družino. Prosto na Terazijah za kosilo, nato pa popoldne vožnja na Avalo, kjer si ogledamo spomenik neznanemu junaku iz 1. sv. vojne znamenitega kiparja Ivana Meštrovića. Vrnitev v Beograd ter večerja v tradicionalni srbski restavraciji v bohemski četrti Skadarlija. Vrnitev v hotel in nočitev.

Po zajtrku vožnja v Smederevo. Zgodovinsko mesto ob Donavi je zraslo na ostankih starega rimskega naselja. Ogled mogočne trdnjave, ki jo je na bregu Donave postavil despot Juraj Branković. Mnogo let je kljubovala turškim napadom in sodi med najbolje ohranjene evropske utrdbe tega obdobja. Pot nadaljujemo proti jugu, kjer najprej obiščemo POKAJNICO, leseno cerkvico z začetka 19. stol. Zgradil jo je knez Vujica Vulićević v znak kesanja zaradi umora svojega botra Karadžordža. Sledi ogled samostana MANASIJA, ki velja za enega najlepših spomenikov srbske srednjeveške kulture iz 15. stol. Lep samostanski kompleks je sestavljen iz cerkve sv. Trojice ter osrednje utrdbe, ki jo krasi enajst stolpov. Še en samostan nas čaka ta dan: RAVANICA. Samostan s cerkvijo Vnebohoda je zgradil knez Lazar v 14. stol. Razgibano črtasto pročelje iz belega kamna in opeke ter notranje poslikave so izreden umetnostni dosežek moravske šole. Vožnja do hotela v mestu Paračin, večerja in nočitev.

Zajtrk. V Kruševcu, eni zadnjih srbskih prestolnic, si ogledamo cerkvico Lazarico, “zadužbino” kneza Lazarja. Sezidali so jo leta 1380, obnovili pa v 19. stol. Lazarica je ena izmed prvih zgradb moravske šole in je služila za vzor številnim drugim cerkvam. Vožnja do samostana KALENIĆ ob vznožju Gledićkih planin. Zgradili so ga v začetku 15. stol. Zunanjost cerkve je slikovito okrašena z vodoravnimi venci in pilastri ter stebrički, v notranjosti pa z odličnimi freskami. Samostan sodi v sam vrh moravske umetnostne šole. Nadaljevanje poti do samostana LJUBOSTINJA, ki je “zadužbina” kneginje Milice, vdove kneza Lazarja. Postavili so ga konec 14. stol., freske pa so iz 15. stol. in je eden najpomembnejših spomenikov moravske šole. Nato se odpeljemo v Dolino kraljev: v dolini rek Ibra in Raške, kjer se je rodila srbska srednjeveška država. Obiščemo slavno STUDENICO, samostan, ki je najbogatejši in najpopolnejši izmed vseh. Konec 12. stol. ga je začel graditi Štefan Nemanja ter si ga izbral za grobnico. Studenica je bila ves srednji vek najpomembnejša cerkev in kulturno središče Srbije. Samostan, ki je skozi stoletja ostal popolnoma nepoškodovan, je ena sama velika zakladnica srednjeveške umetnosti. Za konec dneva obiščemo še samostan Žiča, ki ga je v začetku 13. stol. dal zgraditi srbski kralj Štefan Prvovenčani. Samostan je bil prvi sedež patriarhije. V cerkvi je bilo kronanih več srbskih kraljev, z umetnostnega vidika pa sodi v raško šolo. Vožnja do hotela v mestu Kraljevo, večerja in nočitev.